Arduino in ESP32: pregled napajanja, signalnih nivojev in povezav modulov

Pred vezavo si izdelajte tabelo priključkov. Za vsak modul zapišite oznako, napajalno napetost, največjo predvideno porabo, signalne nivoje, vmesnik in uporabljene GPIO.

Napajanje ni signalni nivo

Modul z napajanjem 5 V lahko oddaja 5-V signal ali pa vsebuje pretvorbo na drugo raven. To določata shema in podatkovni list, ne videz konektorja. Na GPIO ESP32 ne priključujte 5-V ali 24-V izhoda neposredno.

I2C: preverite SDA, SCL, naslov vsake naprave ter pull-up upore in napetost, na katero so povezani.
SPI: preverite uro, podatkovne vode, signal izbire posamezne naprave in najvišjo uporabno hitrost vezave.
UART: povežite oddajanje z ustreznim sprejemom in preverite nivoje; TTL UART ni isto kot RS-232 ali RS-485.
Industrijski vhod: določite PNP, NPN, odprti kolektor ali drug izhod. Izberite vmesnik, ki prenese tudi predvidene motnje.

Preizkus pred združitvijo

Brez priključenega mikrokrmilnika nastavite in izmerite izhod napajalnega pretvornika.
Preverite polarnost, skupno referenco oziroma predvideno galvansko ločitev ter zaščito bremen.
Vsak modul preskusite ločeno; shranite delujoči primer in različico knjižnice.
Združeni sistem preizkusite ob največji porabi, resetu in odklopu senzorja.

Za motorje in tuljave uporabite ustrezne gonilnike. Ne sklepajte iz mejne vrednosti tranzistorja na zmogljivost celotnega modula. Pri 24-V sistemu preverite dejansko vhodno območje pretvornika; številne izvedbe Mini360 niso primerne za neposrednih 24 V.